Zakon določa, da se redne volitve razpišejo najprej 135 dni in najkasneje 75 dni pred potekom štirih let od prve seje iztekajočega se sklica državnega zbora. Aktualni sklic DZ se je na ustanovni seji sestal 13. maja 2022.

Od dneva razpisa volitev do dneva glasovanja ne sme preteči več kot 90 dni in ne manj kot 60 dni.

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je po podpisu odloka dejala, da se zdaj začenja "za demokracijo pomembno obdobje", v katerem bomo državljanke in državljani znova odločali o prihodnosti naše države in tudi priložnost, da kot skupnost premislimo, kakšno Slovenijo si želimo, in za kakšne vrednote in družbe se želimo zavzemati.

"Začenja se za demokracijo pomembno obdobje"

"Izjemno je pomembno, da tudi v predvolilnem času veljata kultura dialoga in spoštovanje drugačnosti. Demokracija ne pomeni enoumja, temveč sposobnost, da tudi ob različnih pogledih ohranimo dostojanstvo, argumentirani pogovor in predvsem medsebojno spoštovanje. Žal je zdaj slovenski politični prostor bolj razdeljen kot kadarkoli v zgodovini naše države," je dejala predsednica republike in pozvala politične stranke, medije in javnost k strpnemu in odgovornemu komuniciranju.

Izpostavila je pomembnost kulture dialoga, ki pomeni predvsem pripravljenost poslušati in razumeti drugačnost in iskati rešitve, ki presegajo kratkoročne politične koristi.

"Različna mnenja so bistvo demokracije, vendar ne smejo postati povod za žaljivke, izključevanje in poglabljanje razdeljenosti v družbi. Besede imajo težo, lahko gradijo zaupanje ali pa ga rušijo. Zato je prav zdaj čas, da pokažemo politično zrelost in zavedanje, da smo kljub razlikam skupnost, ki jo povezuje skupna prihodnost," je dodala Pirc Musar.

Po njenih besedah politika v prihodnje ne sme biti usmerjena v delitve, temveč v iskanje rešitev, s katerimi se spoprijema družba – socialno varnostjo, dostojnega življenja, nujnosti nadaljevanja začetih reform, varovanja človekovih pravic, podnebnih vprašanj in prihodnosti mladih.

Kakšno bo predsedničino merilo za podelitev mandata?

Po volitvah predsednico republike čaka tudi pomembna odločitev, komu bo podelila mandat za sestavo vlade. Predsedniki ga lahko podelijo relativnemu zmagovalcu volitev ali pa tistemu, ki prvi zbere potrebnih 46 glasov za oblikovanje nove koalicije in vlade.

Kot je znano, merjenja javnega mnenja kažejo, da bo predvolilna tekma zelo napeta, v ospredju bosta predsednik SDS Janez Janša in predsednik Gibanja Svoboda Robert Golob, a ključno vprašanje bo, kateri od njiju bo lahko po volitvah sestavil koalicijo in vlado.

Na vprašanje, po katerem principu bo podelila mandat za sestavo vlade, je predsednica republike odgovorila, da si želi, da bi Slovenija dobila novo vlado čim prej, zato bo mandat podelila "tistemu, ki bo prinesel 46 glasov."

"Posebej pozorna bom na morebitne dezinformacije"

"Želim, da volitve potekajo pošteno, pregledno in skladno z najvišjimi demokratičnimi standardi. V času kampanje bom zato posebej pozorna na morebitne dezinformacije, manipulacije in poskuse vplivanje iz tujine. Takšne prakse spodkopavajo zaupanje v demokratične procese in razdvajajo družbo," je poudarila Pirc Musar.

Predsednica republike je pojasnila tudi svojo decembrsko izjavo, ko je dejala, da si želi, da bi bilo v novem sklicu državnega zbora več čim več strank. Izpostavila je, da se v državi že vrsto let pogovarjamo o spremembi volilnega sistema, da pa nikakor ne pridemo do ustavne večine v državnem zboru, da bi volilni sistem lahko spremenili.

"Sedanji volilni sistem je pač takšen, da praktično ne omogoča bipolarnosti v državnem zboru in verjamem v to, da je za Slovenijo v tej situaciji dobro, da je v parlamentu več strank kot zgolj dve," je dejala. Pirc Musar je prepričana, da bo v novem sklicu državnega zbora več strank, kot jih je v aktualnem.

Roki za volilna opravila bodo začeli teči 12. januarja

Nataša Pirc Musar je že po jesenskem srečanju s šefi parlamentarnih strank sporočila, da so se dogovorili, da bo volitve v DZ razpisala na enega izmed treh možnih datumov v marcu. Pred iztekom minulega leta pa je sporočila, da bo volitve razpisala za 22. marec.

12. januarja bodo začeli teči roki za volilna opravila. Rokovnik teh bo na današnji popoldanski seji potrjevala Državna volilna komisija. Z začetkom volilnih opravil bodo volivci s podpisi že lahko izrazili podporo posameznim listam kandidatov.

Mesec pred glasovanjem bo skladno z volilno zakonodajo stekla tudi uradna volilna kampanja, ko bodo imele stranke in liste čas za prepričevanje volivcev. Do tedaj morajo tudi vsi, ki želijo vstopiti v volilno tekmo, vložiti kandidaturo.

Letošnje državnozborske volitve bodo desete v zgodovini samostojne države. Prve volitve v DZ so potekale leta 1992, medtem ko so bile prve večstrankarske volitve v takrat še skupščino SRS že dve leti prej. Zadnje parlamentarne volitve, ki so potekale 24. aprila 2022, so bile prvič po letu 2008 redne, na volitve leta 2011, 2014 in 2018 so se namreč volivci odpravili predčasno.